processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Šentanski rudnik
Naslov Slovenija, Gorenjska, Šentanski rudnik, Podljubelj
GPS 46.4119444444
14.2680555556
Telefon TPIC Tržič: 04 59 71 536 / 051 627 057
Spletna stran/vir www.visit-trzic.com/zname...

Šentanski rudnik

Glavna Muzeji Šentanski rudnik

Opis

Šentanski rudnik živega srebra se nahaja 9 kilometrov severno od Tržiča, pri zaselku Lajb, ob cesti, ki ob potoku Mošenik vodi proti Ljubelju. V celoti ohranjen jamski sistem, dolg 5 kilometrov, je skrit pod površjem jugovzhodnega pobočja Begunjščice. Obiskovalci se z vodnikom lahko sprehodijo po Antonovem rovu na petem obzorju. Zaselek iz rimskih časov Arheološke najdbe dokazujejo, da so ljudje na tem mestu živeli že v rimski dobi, saj je bilo tu svetišče rimskega boga Merkurja, zavetnika popotnikov. Po dolini Drage in čez Preval je namreč potekala pomembna tovorna pot prek Ljubelja na severno stran Karavank. V srednjem veku je svetišče zamenjala cerkev sv. Ane, po kateri sta celotna dolina in rudnik dobila ime. Pričetki rudarjenja v Šentanski dolini Rudo cinabarit so v bližini Podljubelja odkrili že sredi 16. stoletja. Leta 1670 so na Lajbu naleteli na  nahajališče, ki je bilo dovolj bogato, da so pričeli z izkoriščanjem. Iz cinabarita so pridobivali živo srebro, edino kovino, ki je pri običajni temperaturi in tlaku v tekočem stanju. Uporabljali so ga zlasti pri pridobivanju/čiščenju zlata in srebra, v zdravilstvu in fototehniki, predvsem pa v vojni industriji (vžigalne naprave za eksplozivna telesa). Sedem obzorij – 5 kilometrov rovov Rudarji so kopali v strmih odprtih odkopih na sedmih obzorjih, pet jih je bilo med seboj povezanih s 150 metrov dolgim slepim jaškom. Celoten jamski sistem je dolg 5 kilometrov in je povsem ohranjen, ob Potočnikovem grabnu pa so vidni tudi ostanki jaškastih žgalnih peči. Najnižji rov Julij, ki je služil za odvodnjavanje, leži na nadmorski višini 700 m n.v., dolg pa je več kot 2000 m. Servisna proga je bila speljana skozi rov Avgust, rov Friderik je bil glavi izvozni rov za jalovino, skozi višje ležeči rov Jakob pa se je v glavnem izvažala ruda. Antonov rov je bil pomemben kot zračni rov. Višje ležeča rova Jurij (837 m n.v.) in Alojz (864 m n.v.) nista bila povezana z ostalim jamskim sistemom. sentanski-rudnik-1 Antonov rov je odprt za obiskovalce Antonov rov na petem obzorju z vhodom na 819 metrih nad morjem je odprt za obiskovalce. V rovu se v navpičnih pasovih po stenah pojavlja jamsko mleko, predvsem na vidnih pretrtih conah. Jamsko mleko tvori prevleke cvetačaste oblike umazano bele barve. Temno siv do črn apnenec je prepreden z belimi kalcitnimi žilicami s pojavi cinabarita – tanke drobne žilice. V rovu sta dve izraziti skoraj navpični prelomni ploskvi. Največja meri 12 m v višino, v dolžino pa 8 m. V rudniku danes živijo jamski hrošči in netopirji, sem pa se zatekajo tudi druge žuželke, ki ljubijo mirne in vlažne temačne jamske prostore. Ob ogledu, za katerega se je potrebno predhodno najaviti v TPIC Tržič, potrebujemo turističnega vodnika, čelado, svetilko ter primerno pohodno obutev. Ob ogledu se zavedajmo, da vstopamo v ranljiv ekosistem. Ohranimo svojevrstne, z jamskim mlekom prekrite stene in orudene kamnine, predvsem pa ne motimo v rovu živečih živali. Šentanček čaka vašo družbo V rudniku živi tudi škrat Šentanček. Odkar so od tu odšli rudarji, mu je kar malo dolgčas. Veste, prej je rudarjem pomagal. Pokazal jim je nahajališča živega srebra, vendar je v zameno pričakoval malico. Če pa malice ni bilo, je rudarjem ponagajal tako, da je skril njihovo malico. Sedaj pa rudarjev že dolga leta ni več v tem rudniku in včasih lahko ponagaja le kakšnemu netopirju ali pa jamski kobilici. Vendar ne razumite narobe, jamski škratje so prijazni. Ljudje jim s skupnim imenom rečemo kar bergmandelci. Škratje dobro vedo, da bi jih vsi radi videli, vendar se ne pokaže kar vsakomur. Če ga želimo videti, moramo biti zelo iznajdljivi… Pa veliko sreče!

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment