processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Pot po Angelski gori
Naslov Slovenija, Primorska, Otlica
GPS 45.927765
13.910150
Telefon TIC Ajdovščina: 05 365 91 40
Spletna stran/vir www.tic-ajdovscina.si/?vi...

Pot po Angelski gori

Glavna Pohodniške točke Pot po Angelski gori

Opis

Tematska Pot po Angelski gori je zasnovana krožno, kot ogrlica, na kateri so nanizani biseri narave in dela človeških rok. So duh časa in zelo nazorno prikazujejo večno prilagajanje človeka naravi, njegovo odvisnost in možnost sobivanja tudi v ostrih in težavnih, toda tudi čarobno lepih razmerah matere Gore.

Pot po Angelski gori, ima sedemnajst postaj na območju Otlice in Kovka. Na pot se je smiselno podati iz središča, od cerkve, jo prehoditi v celoti, lahko pa tudi po delih. Koliko časa bo kdo porabil za obhod, je prepuščeno vsakemu posamezniku, pet, šest ur, morda cel dan, če bo želel globlje prodreti v skrivnosti Gore ali v pogovoru s prebivalci začutiti današnji utrip.

Vodi po znamenitostih Otlice in Kovka, mimo znamenitega Otliškega okna in znanih škrapelj na Vrh Binčuša. Lepa, zložna pot je primerna za družinske izlete. Pot je dobro označena.

Natančen vodnik poti boste našli na spletni strani Turističnega društva Okno (www.td-okno.si), člani vam bodo z veseljem pomagali pri natančnejših informacijah ter vam ponudili tudi vodstvo po svoji rajski deželi:

 Otliško okno

Otliško okno je kraški pojav in velja za naravno znamenitost Slovenije. Po naravnem oknu (mostu), oziroma ‘votli steni’, skozi katero se odpira pogled v Vipavsko dolino, je dobila ime vas Otlica. Okno je nastalo, ko je voda na mestu vrtače našla pot čez kamnino in z erozijo in korozijo razširila razpoko. Pod naravnim oknom je še eno manjše okno.  Od vasi do Okna je 15 minut hoje po prijetnem, nezahtevnem terenu.

2

V bližini Otliškega okna je leta 2004 mladi arhitekt Damijan Popelar izdelal Kamnito spiralo, ki predstavlja poseben kulturni spomenik na Gori.

1

Škraplje v bližini Cola

Na severnem podnožju Sinjega vrha (1032m) so lepo vidne Škraplje. Nastale so v debelih skladih spodnjejurskega apnenca. Te škraplje so tako značilen primer mikroreliefa, da jih obiskujejo številne šolske in naravovarstvene ekskurzije. Poznajo jih skoraj vsi slovenski naravoslovci. 

3

 

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment