processing

Opis

Logarska dolina je ena najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi in se zajeda v Kamniško-Savinjske Alpe s severa. Kot del Solčavskega sta tu našla sožitje tradicija in narava in je lep primer trajnostnega razvoja. Turizem kot dodana vrednost kmetijstvu in gozdarstvu ponuja oddih v mirnem okolju krajinskega parka in številne aktivnosti pohodništva, kolesarjenja, jahanja, fotolova… Za uspešno upravljanje zavarovanega območja je park prejemnik nagrade CIPRA Prihodnost v Alpah.

Slap Rinka Slap Rinka je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. Voda zanj se steka iz območja Okrešlja. Nato teče preko manjših skalnih stopenj v obliki slapičev in brzic do tektonsko-ledeniške stopnje, kjer pada v veličastnem 90 m padcu.
Slap Palenk Slap Palenk zagledamo na desnem bregu doline, tik nad hotelom Plesnik in vilo Palenk. Slap pada preko razbite pečine z višinsko razliko 78 m. Mogočnega videza je predvsem ob deževju. Nad slapom je ozka soteska z nekaj izjemno slikovitimi slapovi. Pot po Logarski Pot po Logarski je naravoslovno etnografska pot, ki vodi skozi čudovite kotičke ohranjene narave krajinskega parka. Številne naravne in etnografske znamenitosti ob poti pritegnejo pozornost sprehajalcev. Pot je namenjena tudi zbliževanju ljudi z naravo. pot-po-logarski Brložniški slapovi Izpod Zabrložnice (1635 m), v levem bregu Logarske doline, izvira potok Brložnica. Od izvira teče sprva dokaj položno, potem pa se na nadmorski višini 1122 m tok potoka prevesi v 9 m visok slap ter se na nadmorski višini 997 m konča. Brložniška votlina Na območju Zabrložnice se je v času poledenitve zadrževal ledenik, ki je izoblikoval krnico. Zapirajo jo do 70 m visoke stene in v teh stenah je zaradi mehanskega preperevanja in kemičnega delovanja nastala votlina, visoka približno 40 m. Izvir Črne Kmalu pod slapom Rinka voda ponikne in pride na dan zopet v spodnjem delu doline. Na površje privre zaradi neprepustnih werfenskih plasti in teče nato po temnih sedimentnih glinah, kar ji daje črno barvo. izvir-crne Logarjeva lipa Veliko krajinsko vrednost Logarski dolini daje Logarjeva lipa, ki je tako rekoč simbol pogleda na dolino. Lipa uspeva v spodnjem delu doline približno 300 m pred kmetijo Logar v Logu na levi strani ceste. Macesen na Klemenči jami Med številnimi macesni na Solčavskem posebno pozornost vzbuja macesen na Klemenči jami. Nanj naletimo ob poti na Krofičko in Strelovec, le nekaj minut nad planinskim domom. Obseg drevesa je preko 450 cm, v višino pa meri 28 m. macesen-na-klemenci-jami Rastovški slap Slap, imenovan Rastovški skok, se nahaja na desnem pobočju Logarske doline v Logu. Potok, ki se napaja v pobočjih Strelovca in Krofičke, naleti skoraj že v dolini na prepadne skalne skoke, ki so visoki med 10 in 20 m.

Dolina ter pobočja se ponašajo tudi s pestrostjo gorskih cvetic, med katerimi je precej redkih ali celo ogroženih vrst. Na Okrešlju, botanični oazi, ter drugod v parku lahko občudujete lepi čeveljc, kranjsko lilijo, avrikelj, zoisovo zvončico, svišče, planiko, kamniško murko. Naravna pestrost se odraža tudi v množici zavarovanj, saj je na območju parka 7 naravnih spomenikov ter kar 35 naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena.

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment