processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Blejski Vintgar
Naslov Slovenija, Gorenjska, Soteska Vintgar, Pri Bledu
GPS 46.392518
14.084511
Telefon +386 (0)31 344 053
Spletna stran/vir www.vintgar.si/soteska-vi...

Blejski Vintgar

Glavna Naravne znamenitosti Blejski Vintgar

Opis

K 1.600 metrov dolgi Vintgarjevi soteski se lahko pristopi z gorjanske, se pravi podhomske smeri na zahodu, v tem primeru se po lesenih mostičih in galerijah pomikaš vzporedno s tokom reke Radovne, če pa soteski pristopiš z vzhodne smeri, torej ob slapu Šumu, se moraš tjakaj odpraviti iz Zasipa preko sv. Katarine in čudovitih senčnih gozdov Homa ali iz slikovite vasi, naslonjene na vzhodno pobočje Boršta oziroma Vrš, imenovane Blejska Dobrava. Ob pristopu z gorjanske strani od parkirnega prostora obiskovalca čaka le nekaj metrov poti do vhoda v sotesko. Bregova hribov Hom in Boršt se skleneta, vejevje zakrije sončne žarke in, kljub še mirni reki, je že čutiti skrivnosti, ki jih prinaša v skale ujeta reka Radovna.

vintgar

Velika in Mala krožna pot Pri mostu, ki nas privede na severni breg, uzremo Veliko in Malo krožno pot, ali Veliko drasljo, kot so jo imenovali nekoč. To je skalna dolbina v vodi, kjer deroča voda vseskozi vrtinči manjše kamne in jih pri tem obrusi do malih kamnitih kroglic. Nadaljnji, zgornji del soteske je zanimiv zaradi pestrosti prizorov, ki se menjavajo med seboj, kot bi se narava z vso srčnostjo zavzela, da nam pokaže in predstavi bogato stvarjenje. Brž ko se skalovje nekoliko razmakne, se ob šumenju vode v vsej svoji pestrosti predstavi Vintgarjevo rastlinstvo, ko pa se strma skalna bregova zopet primakneta drug drugemu, pa je tudi simfonija vode sestavljena iz trših, odločnejših in glasnejših tonov.

Mali Šum Kmalu uzremo največji in najlepši slap, kar se jih nahaja v sami soteski. Mali Šum mu pravijo. Najlepše je viden prav z mostu, saj ravno pred njim preči, tukaj zaradi padajoče vode in vrtincev, sila razpenjeno in hrupno vodo, ki te na mostu kaj rada pozdravi s kapljicami in hladnim pišem. S tem mostom se končuje ali pač pričenja, odvisno od smeri hoje, 125 m dolga Žumrova galerija, po mnenju mnogih, najromantičnejši predel soteske.

Žumrova galerija Tu je prostora le za utesnjeno, globoko in s pričo tega temačno Radovno, v kateri se vidijo obrisi razdrapanih skalnih čeri, globoko v vodo segajoče skale in za lične lesene mostiče, na železnih konzolah vpetih v navpične, mestoma previsne stene. Starost veje iz tega mogočnega ostenja, sredi katerega se že tisočletja mukoma prebija reka in kot bi prav zato venomer znova poglabljala ozka korita in skalne čeri v njih, ki z okroglimi odprtinami, kot z upadlimi očmi starčkov, nemo zrejo v bistro, na tem mestu tiho reko, kakor tudi v obraze presenečenih obiskovalcev, katerih duše tukaj kaj rada obišče neke vrste tesnoba. Na kamniti plošči, pritrjeni v skalnem spodmolu, je vklesano:”Gospodu Jakobu Žumru, stavbenemu voditelju soteske 1891 – 1893, hvaležno poklonil odbor.”

Ranča peč Visoko nad tod videnim skalnim svetom se v bogatih ogrinjalih smrek in bukev dvigata mogočna, stara varuha soteske 834 m visoki Hom in 931 m visoki Boršt. Bregova se tod še vedno nekoliko razmikata, odmaknjene, višje ležeče skale so z meliščem, ki se poševno spušča do struge, povezane z bistro šumečo vodo. Pečina, ki se dviga visoko nad južnim meliščem, je po žalostnem padcu nesrečne ženske imenovana Ranča peč. Soteska se nekoliko razširi. Skalovje je tod še vedno visoko, vendar ne tako navpično, da si med njim ne bi mogle najti stabilnega mesta korenine raznega grmovja in bukovja, ki s košatim listjem nad glavami sprehajalcev ponuja zelenih zastorov, često obdanih z biseri vodnih kapljic. Če pa je temu razkošju pridodan še kateri sončnih žarkov, igri vode in svetlobe ni videti konca.

Pekel Pred nami je divji predel soteske, ki se ga je prijelo ime Pekel. Pečine se tukaj povzpno visoko pod nebesni svod, hkrati pa se skalni steni približata druga drugi, zaradi česar nastane med njima globoko, skrivnostno brezno, z razposajeno vodo nekje na dnu. Tu in tam se čez prepadne stene nagiba grmovje ali katera prav na robu raslih smrek, kot bi se ne mogla nagledati razpenjenih voda nekje globoko spodaj. V Peklu je pot speljana visoko nad nemirno vodo, zaradi česar je razgled toliko imenitnejši. Oko se kaj rado ustavi tudi na nasprotni, severni strani stoječi, visoki stolpasti skali, ki jo je bogvedikdaj izklesala narava. V zahvalo za veliko finančno podporo pri izgradnji poti skozi sotesko so jo poimenovali Skala Kranjske hranilnice.

Želežniški most Za hip zastanemo, kajti pogled nam skoraj zagotovo pritegne čudoviti kamniti železniški most, ki se boči visoko nad nami.

Slap Šum Naprej se prične soteska širiti, svetloba spet prodira do reke in že lahko zaslutimo prisotnost zadnjega in največjega simbola soteske Vintgar – slapa Šuma. Tu, nad 15 metrskim slapom, ki ga nekateri imenujejo tudi Vintgarjev vratar, se ti, strmečemu v to silno in radoživo vodovje, nehote prikrade občutek, kot bi se voda veselila rešitve iz temnih in tesnih globin in se vsa hkrati hotela pognati čez skalni prag v brezmejno svobodo. Mogočnost slapu je mogoče občudovati tudi iz njegove spodnje strani, kamor obiskovalca pripelje pot po stopnicah mimo lesenega objekta na koncu soteske. Ob izhodu se zagotovo s prijetnimi občutki ozreš nazaj, proti te skrivnostni, divjeromantični soteski, kot bi se ji s pogledom še enkrat zahvalil, za toliko skrivnosti prežetih z občutji, ki ti jih je pokazala oziroma dala. In za vedno jih boš nosil v srcu, kot se spodobi za vse romantične ljubezni. Soteska se s svojim bogastvom venomer razodene z novo, še nevideno čudesjo ali detajlom. Že drugačen položaj pri ogledu, vremenski pogoji, zlasti pa letni časi, jo vedno znova odevajo v povsem nove in še nevidene skrivnosti. Zatorej pri ogledu tega naravnega stvarstva nikakor ni priporočljivo hiteti, gledajoč na uro, ali bo pot zares trajala pol ure, kot piše v vodnikih. Če si tukaj, naj čas ne bo tvoj gospodar, postoj, ozri se okoli, ko pa je vendar toliko za oko, srce, dušo in telo ugodne paše. Pot lahko nadaljujemo skozi senčne gozdove Homa proti cerkvici sv. Katarine in nadaljujemo preko Zasipa proti Bledu ali se po južnem obronku Homa vrnemo na parkirišče pred sotesko. Od slapa Šuma severno vodi urejena pot tudi proti slikoviti vasici naslonjeni na hrib Boršt imenovani Blejska Dobrava.

Ob vstopu se plača prispevek za obnavljanje: odrasli / 5 €, otroci 6 – 15 let / 2,5, € Otroci do 6 let / 0,80 €,  kartica Gost Bohinja -10 %. Plačevanje je možno samo z gotovino. Plačilnih kartic ne sprejemamo. Hišnim ljubljenčkom vstop dovoljen. Ni primerno za otroške in invalidske vozičke.

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment