processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Arheološko najdišče Kučar
Naslov Slovenija, Dolenjska, Arheološko najdišče Kučar, pri Metliki
GPS 45.6108
15.2732

Arheološko najdišče Kučar

Glavna Izletniške točke Arheološko najdišče Kučar

Opis

V starejši železni dobi (8. – 4. stoletje pr. n. št.) je bil Kučar središče največjega in najpomembnejšega naselbinskega kompleksa v Beli krajini. Gradišče – utrjena naselbina na hribu Kučar – je ležalo v bližini sotočja rek Lahinje in Kolpe, na strateško pomembni lokaciji ob pomembni prazgodovinski trgovski poti iz Kvarnerja v Panonijo. V širši okolici so tudi naravna ležišča železove rude, ki so botrovala razcvetu železarstva ob njegovem vznožju že v 8. stoletju pr. n. št. Ob severnem in južnem vznožju hriba so tudi številne gomile, ki predstavljajo grobišča starejšeželeznodobne elite s Kučarja. V tem obdobju sodi Kučar v Dolenjsko skupino jugovzhodnoalpske halštatske kulture. Podobna središča so se pojavila na Dolenjskem: Stična, Magdalenska gora, Novo mesto, Vače in Vinji vrh pri Beli Cerkvi; in v Beli krajini: Metlika, Črnomelj, Dragatuš in Vinica. 9ceedfdf-8796-4fc8-a10a-bb76c0f317ef Gradišče se je raztezalo na oba vrhova in vmesno sedlo ter je pokrivalo 9,68 ha površine. Obrambni zid je ohranjen tik pod južnim vrhom, na nižjem severnem vrhu pa je bil uničen v preteklosti. V arheoloških izkopavanjih severnega vrha leta 1979 so odkrili pravokotne lesene stavbe, ki so bile uničene v požaru v 4. stoletju pr. n. št. Južni vrh še ni raziskan. Ob koncu 4. stoletja pr. n. št. je prišlo s prihodom keltskega ljudstva do sprememb na Dolenjskem – in s tem označujemo začetek mlajše železne dobe (3. – 1. stoletje pr. n. št.). Iz tega obdobja nimamo neposrednih dokazov o poselitvi na vrhu Kučarja, vendar je bilo najdeno ob zahodnem vznožju mlajšeželeznodobno plano žarno grobišče. Le-to kaže na prisotnost Viniške skupine mlajšeželeznodobne latenske kulture. V rimskem obdobju je bil Kučar opuščen, vendar je prišlo do ponovne poselitve v poznem rimskem obdobju. Na severnem vrhu Kučarja so zgradili dve cerkvi, krstilnico, več manjših zgradb in večjo osrednjo bivalno stavbo na začetku 5. stoletja. Gre za pomembno cerkveno središče v nemirnih časih ob koncu zahodnega rimskega cesarstva, v obdobju vzhodnogotske države v Italiji in ponovne vzpostavitve vzhodnorimske oblasti v 6. stoletju. Cerkveni kompleks je bil zapuščen ali uničen ob prihodu Slovanov in Avarov na začetku 7. stoletja. Arheološko najdišče Kučar je zavarovano kot kulturni spomenik (SDL, št. 18/1988, 242). 3f19d527-57df-4849-a5d2-49eb1f7065bd Vir: http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Arheolo%C5%A1ko-najdi%C5%A1%C4%8De-Ku%C4%8Dar.htm?naravne_znamenitosti_jame=14518&lng=1 http://www.metlika-turizem.si/content.asp?sif_co=714 http://www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/mbajuk/kucar.htm  

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment