processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Žička kartuzija – Slovenske Konjice
Naslov Slovenija, Štajerska, Žička kartuzija, Slovenske Konjice
GPS 46.3109112
15.3927655
Telefon 03 759 31 10 / 051 444 141
Spletna stran/vir tic.konjice.si/index.php/...

Žička kartuzija – Slovenske Konjice

Glavna Cerkve Žička kartuzija – Slovenske Konjice

Opis

Dolina sv. Janeza leži ob vznožju južnega pobočja Konjiške gore, na vzhodu pa se začenja tam, kjer se hriba Golo rebro in Slom razkleneta. Cesta iz smeri Žič nas pelje mimo zaselkov Kraberk, Škedenj in Tolsti vrh. Ob vijuganju, prepletenim s potokom Žičnica, nas najprej vodi do območja nekdanjega spodnjega samostana, ki je kasneje dobilo ime po tamkajšnjem “hospitalu”, do Špitaliča. Tam še danes, kot edini ostanek kartuzijanskih časov, stoji znamenita, poznoromanska cerkvica Marijinega obiskanja, katero na vhodu krasi edinstveni romanski portal, ki je med najstarejšimi ohranjenimi na Slovenskem. V bližini stoji stavba župnišča, v katerem je zbrana dragocena zbirka knjig in mašnih rekvizitov iz časov Žičke kartuzije. 9267284e7733f4bec00d2e114d3f3ba1_xl

V desetletjih od njene ustanovitve, se je Žička kartuzija vzpela do enega najpomembnejših samostanov: žički priorji so bili zaprošeni, da so vodili ustanovitve novih kartuzij, tu je bil od 1335 do 1355 sedež nemške redovne province in od 1391 do 1410 sedež generalnega priorja tega reda. Žička kartuzija je prevzela vlogo osrednjega samostana namesto Grande Chartreuse – Velike kartuzije. To pomeni, da je bila “metropola” svojega reda, da so tu oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve, ter da so sem usmerjali svoj korak mnogi cerkveni odličniki in plemiči.

Žička kartuzija je zaradi svojega preko šestoletnega obstoja doživela veliko vzponov in padcev, preživela mnogo vladarjev in s tem tudi obdobij, od romantike, gotike, preko renesanse do baroka, kar se je zrcalilo v njenem življenju in obnovah.

Legenda o nastanku Žičke kartuzije

O ustanovitvi Žičkega samostana kartuzijanov se je ohranila legenda, ki ima dve različici. Po prvi naj bi mejni grof Otokar III. pričel ustanavljati kartuzijo v času vladanja papeža Aleksandra III. med leti 1159-1181.V letu 1147 naj bi se cesar Konrad, vojvoda Friderik in mejni grof Otokar III. udeležili križarske vojne. Po vrnitvi iz vojne se je Otokar hotel oddahniti od skrbi in se je s plemenitaši odpravil na lov na Konjiško goro. Oddaljil se je od ostalih lovcev in prišel v senčnate globeli na južni strani gora, kjer je nenadoma zagledal košuto izredne beline. Pri zasledovanju lepe živali je grof prišel na kraj, kjer je stala kartuzija. Ko je žival izginila, je Otokar stopil iz konja in se zaklenil pod bližnje drevo, da bi si oddahnil in malo zaspal. V dremežu je zagledal prikazen- moža, ki se je svetil bolj kot sonce, in ji je bil oblečen v kameljo kožo. Tujec se je predstavil kot Janez Krstnik in grofu naročil, naj na tem mestu pozida samostan. Janez Krstnik mu je naročil, da naj naseli kartuzijane, ki so že ustanovili s svetim Brunom Veliko kartuzijo v Alpah. Otokar je svetniku zagotovil, da bo naročilo izpolnil, apostol pa je tedaj izginil.Medtem se je približevalo grofovo spremstvo s psi, ki so podili zajca. Žival se je zatekla v plemičevo naročje, kakor da bi pri njem iskala zavetje. Vpitje lovcev in zajec sta Otokarja prebudila iz sna in vzkliknil je v Slovenskem jeziku: “Zajec, glejte zajca!” Zato je grof Otokar imenoval ta kraj Zajec, nemško govoreči ljudje pa Seitz. Domačini še sedaj samostanu rečejo “Zajcklošter”. Po drugi inačici legende o ustanovitvi žičkega samostana naj bi mejni grof Otokar III. začel najprej zidati kartuzijo v Konjicah. Meniški zapis zgodbe kot leto ustanovitve samostana navaja leto 1155 oziroma 1151. Medtem, ko sta v žičkem rokopisu iz 17. stoletja obe inačici legende zapisani ločeno, je v žičkem arhivu zapis iz 18. stoletja, v katerem sta obe inačici združeni.Po drugi obliki  legende naj bi Otokar pričel z gradnjo samostana v Konjicah. Grof je namreč ugotovil, da je kraj, ki ga je Janez Krstnik izbral za samostan, pretesen in je zato je izbral drugo mesto ob severnem podnožju Konjiške gore. Posest za gradnjo naselbine si je Otokar pridobil od Leopolda Konjiškega in samostan s cerkvijo skoraj že pozidal. Tedaj pa bi se naj grofu ponovno prikazal svetnik in ga karal, češ da je postavil kartuzijo na drugem kraju, kakor je bilo zapovedano. Naročil je mu je, da naj samostan odstrani, pusti naj le cerkev, ki naj postane župnijska, kraj Konjice pa naj pripada samostanu. Otokar je drugi ukaz svetnika izpolnil in pozidal kartuzijo tam, kjer se mu je ta prvikrat prikazal.Grof  Otokar je v samostanu našel svoj zadnji mir. Pokopali so ga skupaj z ženo v zakristiji cerkve, na kraju, kjer se mu je prvikrat razodel Janez Krstnik. Njegov grob so pokrili z belim marmorjem.

Gospodarstvo samostana

Okoli leta 1700 so imeli žički kartuzijani poleg samostana še tri cerkve (cerkev sv. Janeza Krstnika, Marijina cerkev, cerkev sv. Ane) in dvorce v Konjicah, Oplotnici, Mariboru ter v Gradcu. Poleg številnih njiv, pašnikov, travnikov in gozdov, so imeli tudi veliko vinogradov. Posebej je treba omeniti samostansko steklarno, ki je stala blizu špitalske cerkve. Po viru Ivana Zelka naj bi obstajala že leta 1543, na vsak način pa je najstarejša glažuta na slovenskem Štajerskem. Imela je peč s 4 do 8 talilnimi lonci, proizvajala pa je steklo za dom, za lekarne in šipe za okna. Za lastne potrebe so menihi v Špitaliču postavili mlin na žrmlje, opekarno za žganje opeke in v Sotni pri Žičah mlin na vodo.

Danes

Po letu 1827 so pričele stavbe propadati, zadnje desetletje pa se življenje v Žičko kartuzijo ponovno vrača. V obnovljenem zgornjem delu gospodarskega poslopja je danes na ogled stalna razstava o zgodovini kartuzije, v Otakarjevi peninski kleti pa v miru in spokoju zorijo penine konjiškega Zlatega griča. Sprehodite se lahko tudi po urejenih zeliščnih vrtovih, ter obiščete Zeliščarico Viva Sana, ki med svojimi zidovi skriva zakladnico zeliščnih napitkov in zdravilnih pripravkov.

Posamezni obiskovalci si Žičko kartuzijo lahko samostojno ogledajo s pomočjo avdiovodnikov, ki so novost sezone 2008/2009. Najavljene skupine pa bodo med starodavne zidove zapuščenega samostana popeljali naši izkušeni vodniki.

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment