processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Prirodoslovni muzej Slovenije
Naslov Slovenija, Osrednje slovenska, PMS,Prešernova 20,p.p. 290, 1001 Ljubljana
GPS 46.0569465
14.5058808
Telefon (01) 241 09 40
Spletna stran/vir www.pms-lj.si/si/
E-mail [email protected]

Prirodoslovni muzej Slovenije

Glavna Muzeji Prirodoslovni muzej Slovenije

Opis

Prirodoslovni muzej Slovenije ohranja, proučuje in komunicira materialno in nematerialno dediščino naravnega izvora in biotsko raznovrstnost. Muzej utemeljujejo zoološke, botanične in geološke zbirke, ki se dopolnjujejo na osnovi zbiralne politike. Zbiralna politika muzeja kot nacionalne zakladnice biotske raznovrstnosti in geološke dediščine Republike Slovenije muzej zavezuje k načrtnem zbiranju kulturne dediščine naravnega izvora predvsem na ozemlju Slovenije. Poleg kulturne dediščine naravnega izvora z ozemlja Slovenije, zbira muzej tudi gradivo, ki je za slovensko ozemljem ali za premično dediščino Prirodoslovnega muzeja Slovenije zaradi strokovnih, znanstvenih, kulturnih ali zgodovinskih razlogov izjemno pomembno. Stalna razstava Stalno razstavo sestavlja več zbirk. Geološko-paleontološka zbirka zajema mnoge fosilne ostanke, najdene na našem ozemlju. Zbirka mineralov barona Žige Zoisa,  Hohenwartova zbirka konhilij (lupin mehkužcev) in zbirka žuželk Ferdinanda J. Schmidta so ustanovne zbirke z veliko zgodovinsko in znanstveno vrednostjo. Biotsko raznolikost Slovenije obiskovalci spoznavajo ob alpski, barjanski, gozdni in morski dioramiter zbirki ptic, plazilcev, rib in okostij različnih vretenčarjev. Okostje mamuta – Osrednji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije predstavlja okostje mamuta, ki je staro okoli 20.000 let, našli pa so ga v Nevljah pri Kamniku. Razstavni prostor, ki prikazuje zgodovino Zemlje, je tematsko razdeljen na dva dela. V prvem so pojasnjeni glavni geološki pojmi, ki nam pomagajo razumeti zgradbo Zemlje, njeno starost ter nastanek in pomen fosilov. Predstavljen je tudi razvoj življenja v različnih geoloških obdobjih, geološka zgradba slovenskega ozemlja ter pomembnost poznavanja geologije za gospodarstvo.Drugi del govori o razvoju živalstva in rastlinstva v treh velikih geoloških obdobjih Zemljine zgodovine –paleozoiku, mezozoiku in kenozoiku.Vsako obdobje je predstavljeno s fosili, predvsem s slovenskih najdišč. V ozadju vitrin so risbe in kratka pojasnila o nekaterih živalskih skupinah, značilnih za določeno obdobje. Zgornji niz velikih, črno-belih slik prikazuje življenje na kopnem in v morjih v posameznem obdobju.Med paleozojskimi fosili so razstavljeni luknjičarke, korale, polži, morske lilije ter za paleozoik značilni ramenonožci in trokrparji iz okolice Jesenic na Gorenjskem, pa seveda ostanki pomembnih paleozojskih rastlin z območja Posavskih gub v osrednji Sloveniji.Mezozoik predstavljajo fosili različnih živalskih in rastlinskih skupin. Med značilnejše za slovenski prostor prištevamo triasne polže iz okolice Mežice v severni Sloveniji, jurske amonite iz okolice Triglavskih jezer v severozahodni Sloveniji, jurske in kredne polže s Trnovskega gozda, kredne školjke in polže iz okolice Sežane ter ostanke vretenčarjev, predvsem rib z območja Krasa v zahodni Sloveniji. Samostojno je sredi prostora razstavljena riba triasne starosti.Kenozoik, s fosili bogato obdobje, je predstavljen v zadnjem sklopu vitrin. Tudi tu so razstavljeni sicer redkejši ostanki terciarnih rastlin, pa toliko bolj raznoliki fosili iz živalskega sveta; velike luknjičarke, različni polži, školjke, korale, morski ježki, morska zvezda, ostanki morskih in sladkovodnih rib, ter ostanki velikih kopenskih vretenčarjev. Terciarni vretenčarji so predstavljeni z ostanki različnih rib, zobom fosilnega slona – mastodona, in okostjem vosatega kita, razstavljenim v ločeni vitrini. Slednja sta bila najdena v severovzhodni Sloveniji. Več različnih vrst vretenčarjev izvira iz obdobja kvartarja. Razstavljene so pleistocenske ribe, ostanki jamskega leva, širokočelnega losa, ledenodobnega nosoroga in mamutov zob.Pleistocenske starosti sta tudi samostoječi okostji mamuta in jamskega medveda. Holocenski fosili v zadnji vitrini izvirajo z najdišč na Ljubljanskem barju. Zbirka mineralov barona Žige Zoisa Ena od ustanovnih zbirk je zbirka mineralov barona Žige Zoisa. Med njimi je tudi mineral zoisit, ki so ga poimenovali po nosilcu zbirke. mineral_zoisitHohenwartova zbirka konhilij 

Zbirka konhilij (lupin mehkužcev) je ustanovna zbirka, ki je ob svojem nastanku leta 1831 štela 5000 primerkov.

Zbirka žuželk Ferdinanda J. Schmidta

V zbirki žuželk Ferdinanda J. Schmidta so najbolj zanimivi primerki jamskih hroščkov imenovanih drobnovratniki.

  • hroscek-drobnovratnikAlpska, barjanska in gozdna diorama

    Rastlinski in živalski svet planin, barja in gozda je predstavljen v alpski, barjanski in gozdni diorami.

      Zbirka ptic, plazilcev, rib in okostja različnih vretenčarjev

    V Prirodoslovnem muzeju Slovenije si lahko ogledamo stalno zbirko ptic, plazilcev, rib in okostja različnih vretenčarjev.

    ptici
    Botanična vitrina

    V botanični vitrini so predstavljene starejše herbarijske zbirke, ki morajo biti zaradi občutljivosti na svetlobo in vlago shranjene v depojih, v razstavnih prostorih jih lahko predstavimo le z besedo in sliko.

    Bidermajerski mizi

    Nasproti zbirke mineralov stojita dve lepi leseni mizi z mozaikom na zgornji površini. Spolirane ploščice mineralov in kamnin sodijo v Palnstorfovo zbirko mineralov in kamnin.

     

    entomoloska-4
    Nastanek zbirke žuželk

    Prikazani so različni načini nabiranja žuželk v naravi in delo v laboratoriju, ki obsega tehnično in strokovno obdelavo zbranega gradiva.

 

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment