processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Grad Ostrovica (Aut)
Naslov *Avstrija, Burg Hochosterwitz
GPS 46.7560526
14.452298100000007

Grad Ostrovica (Aut)

Glavna *Po sledeh človeka (tujina) Grad Ostrovica (Aut)

Opis

Grad Ostrovica (nemško Burg Hochosterwitz) je eden najslikovitejših gradov v Avstriji. Nahaja se v bližini naselja Sankt Georgen am Längsee pri Šentvidu ob Glini (nemško St. Veit an der Glan) na Avstrijskem Koroškem. Stoji na 160 m visoki osameli apnenčasti skalni vzpetini (681 mnm), ki se dviguje nad dolino. V jasnem vremenu je grad viden že z razdalje 30 ali več kilometrov. Leta 1994 je bil grad nominiran za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Značilnost gradu je 14 obrambnih vrat s petimi dvižnimi mostovi nad »volčjimi jamami«, ki so služili zaščiti pred turškimi vpadi. V arhitekturni podobi, kakršna je od 16. stoletja do današnjih dni, ni bil grad nikoli premagan. Ostrovica-2   Izredna strateška lega, ki opazovalcu iz gradu omogoča popoln nadzor nad dolino, ponuja tudi razgled na številne gore: Beljaške, Breškein Krške Alpe, na Štalensko goro (nemško Magdalensberg), Šenturško goro (nemškoUlrichsberg), Osojščico (nemško Gerlitzen) in druge. V smislu cestnih povezav se grad nahaja približno 18 km severno od Celovca oziroma 7 km vzhodno od Šentvida ob Glini. Grad je za turistične oglede odprt vsako leto od velike noči do konca meseca oktobra. Nanj se je mogoče pripeljati z vzpenjačo, ali pa prehoditi 620 m dolgo pot skozi 14 obrambnih vrat. Tretja pot, t. i. »pot norcev« (Narrensteig) preko strmega pobočja, je zaradi nevarnosti za javnost zaprta. Obrambna vrata Pot na grad varuje 14 obrambnih vrat, ki predstavljajo največjo atrakcijo gradu Ostrovica, v preteklosti pa so pripomogle k njegovi nepremagljivosti. Vrata so bila za tedanji čas tehnološko in arhitektonsko dovršena, osvajalec gradu je bil izpostavljen napadom iz vseh strani in bi moral zaporedno osvojiti vrata za vrati. Vsaka so nosila svoje ime. Vrata praporščaka, (Fähnrichtor, iz leta 1575), so poimenovana po praporščakih. Dva sta upodobljena na (danes obnovljeni) freski na zunanji strani in nosita zastavi z barvami, kisimbolizirajo Khevenüllerjevo rodbino in državo. Nad obokom vrat je relief Jezusa z zastavo in jagnjem. Ob prehodu je bil postavljen top. Sivi kamniti relief na desnem sprednjem vogalu prikazuje doprsjeMargarete Maultasch (»Marjeta Krivousta«, 1318-1369), tirolske vojvodinje, o kateri piše legenda. Po njej naj bi vojvodinja dolgo oblegala grad in hotela izstradati njegovo posadko. Ta pa se je rešila z zvijačo: zaklali so svojega zadnjega vola, ga natlačili s koruzo, ga vrgli preko obzidja in se pretvarjali, da imajo še ogromne zaloge hrane. Zaradi te zvijače naj bi se sovražna vojska umaknila. Legendo je prvi zapisal srednjeveški kronist Jakob Unrest, v svojih delih pa so jo povzeli številni avtorji, Jakob Grimm, Paul Watzlawick,Lion Feuchtwanger in drugi. Ostrovica-2Vrata Stražarska vrata, (Wächtertor, iz leta 1577), imajo nad vhodnim portalom napis: »Obvaruj gospod in Bog to hišo za voljo tvojega svetega imena!«. Obrambna vrata so na levi strani tesno stisnjena k skalni steni, nad njimi je majhen plato, iz katerega so stražarji na napadalce metali kamnite bloke. V prizidku nad vrati so strelne odprtine, skozi katere je bilo moč streljati samo poševno navzdol. Ladijska vrata, (Nautor, iz leta 1583), so bila zgrajena kasneje kot 2. in 4. vrata. Služila so bolj ali manj kot pregrada pred 4. vrati. Angelska vrata, (Engelstor, prenovljene 1577, sicer starejšega izvora), imajo ugodno strateško lego, saj je desno pod njimi soteska, levo, nad njimi pa skalni previs vzpetine. Pred vrati je dvižni most. Nad vhodnim lokom je marmorni zaključni kamen z reliefom angela. Portal je podkleten, poleg njega pa je še ploščad, na kateri je bilo vojaško vadbišče in skladišče. 260px-Ostrovica-4Vrata   Levja vrata, (Löwentor, iz leta 1577), so dobila ime po sliki leva, ki je krasila vratno krilo. Tudi pred njimi je bil dvižni most, mehanizem zanj pa se je nahajal v prvem nadstropju stražarnice. Četrta vrata so bila preko v skalo vklesane stranske ozke poti povezana neposredno z drugimi in šestimi vrati. Na zaključnem kamnu je križ, nad njim pa plošča z napisom. Moška vrata, (Manntor, 1578), so stražarnica, opremljena z vrati, ki so se odpirala navzven (sovražnik jih je moral odpreti proti sebi). Opremljena je tudi s strelnimi linami, nad vratnim obokom pa s stropno odprtino, skozi katero so lahko branitelji zlivali vrelo olje. V levem delu stražarnice je stal top. Nad vrati je stalareliefna marmorna podoba nadvojvode Karla Avstrijskega, ki je zdaj pomotoma vzidana nad vrati št. 10. Danes je nad vratnim lokom le marmorna plošča z napisom, v katerem baron Georg Khevenhüller opeva tega plemiča. Ostrovica-6Vrata   Khevenhüllerjeva vrata, (Khevenhüllertor, iz leta 1582), so poimenovana po graditelju in lastniku gradu, Georgu Khevenhüllerju, deželnemu glavarju province. Nad vhodom je njegov doprsni relief iz leta 1589, ki je bil namenjen spominu na turški vdor leta 1578. Sprednji del stražarnice zapirajo dvokrilna vrata, zadnji pa dvižna vrata. V tleh drugega nadstropja se nahajajo strelne odprtine. Pokrajinska vrata, (Landschaftstor, iz leta 1570), so stražarnica, postavljena nad sotesko, v njej pa se je nahajal dvižni most, ki se je rotiral okrog svoje osi. Če bi sovražnik uspel odpreti vhodna vrata, zaradi dvignjenega mostu ne bi mogel nadaljevati poti. Za temi vrati pot zavije navkreber skoraj za 180 stopinj. Ta prostor so lahko s strelnim orožjem nadzirala naslednja tri (višje ležeča) vrata, ki sicer predstavljajo le oviro za gibanje: Ostrovica-cerkev6   Reiserjeva vrata, (Reisertor) Orožna vrata, (Waffentor), so poleg ovire gibanja namenjena tudi pregledu nad nižjeležečimi obrambnimi vrati št. 7 in 8. Nad vhodom je pomotoma vzidana spominska plošča v počastitev obiska nadvojvode Maksimilijana iz leta 1576 (podoba Karla Avstrijskega), ki bi morala biti nad vrati stražarnice št. 6. Zidna vrata, (Mauertor, iz leta 1575) Mostna vrata, (Brückentor), se nahajajo pred zunanjim grajskim dvoriščem, ki se v smeri proti gradu zaključuje z visokim skalnimbranikom. Pred vrati je dvižni most. Cerkvena vrata, (Kirchentor, iz leta 1579), so stražna vrata, ki se na poti do gradu nahajajo med prvim in drugim zunanjim grajskim dvoriščem. Vzporedno z njimi so vrata, ki vodijo k cerkvi. Od cerkvenih vrat, ki se naslanjajo na branik stražnega stolpa, je sicer potekal podzemni hodnik k notranjemu grajskemu dvorišču. Kulmerjeva vrata, (Kulmertor, iz leta 1575), so zadnja v seriji 14-ih vrat in so poimenovana po rodbini Kulmer, ki je na gradu bivala v 16. stoletju in ga oskrbovala. Pred njimi je dvižni most. Stropne odprtine dolgega hodnika so omogočale zlivanje goreče smole ali vrelega olja na potencialnega sovražnika.     Vir: sl.m.wikipedia.org

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment