processing

Opis

Gradiška Tura je skalnata vzpetina na zahodnem robu nanoške planote nad Vipavsko dolino. Natančneje se nahaja nad vasjo Gradišče pri Vipavi. Pobudo za postavitev plezalne poti na Turo je dal takratni predsednik Planinskega društva Vipava Otmar Črnilogar. Skupaj s Tonetom Sazonovom sta preplezala stene nad Gradiščem in tako določila smer. Prvi poskus so opravili mladi navdušenci z vrvmi, kmalu pa se jim je pridružil tudi Črnilogar, ki je že prvi dan, navezan s kobro, začel vrtati luknje za kline. a6329520-fc19-4dbe-bb8b-84274921313b Nekoč je dejal: »Kline sem zabijal v razdalji, kakor je bila primerna za moje telo, zato me še danes zmerjajo manjši ljudje, da se težko popnejo od enega do drugega. Na vrhu zavarovane poti sem tudi v skalo zvrtal luknjo, ki ji pravim daljnogled za Vipavo. Kdor skoznjo pogleda, natančno vidi razglednico Vipave«. Zvrtanih je bilo 77 lukenj in zabetoniranih prav toliko klinov. V te kline je bilo napetih 170 m jeklene vrvi. Celotna pot do vrha Ture je tako trajala 45 minut. Na vrhu so postavili skrinjico z vpisno knjigo in žigom. Plezalna pot je bila 15. junija 1969 izročena v uporabo planincem. Poimenovali so jo po Fricu Furlanu, ki je bil velik ljubitelj gora vendar se je 11.2.1952 ponesrečil v stenah Ture. Ko je bila plezalna smer v Turi končana, je Črnilogar predlagal izgradnjo panoramskega odra. Tako se je začelo. Temelje so betonirali, grmovje pa posekali. Železno konstrukcijo je pripravil Janez Žorž iz Podrage. Most je bil zgrajen maja 1971, ki so ga poimenovali Gnezdo. Gradiška Tura se vzpenja 793 m nad morjem in velja med zahtevnejšimi plezalnimi potmi. Zaradi lege Gradiške Ture in milega podnebja, kot ga poznamo v Vipavski dolini, je obisk mogoč tudi v jesenskem in zimskem času. Poleg plezalne poti je čez Turo tudi pohodniška pot, ki ni tako alpinistično zahtevna, a je še vedno strma in neprestano ponuja pohodniku pogled na zgornjo Vipavsko dolino.

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment