Koča stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp. Prvo kočo je zgradila Selška podružnica SPD in jo odprla 9. avgusta 1925; imenovali so jo Krekova koča po dr. Janezu Kreku (1865-1917). V bivaku na sedelcu, 200m niže od koče, so leta 1990 uredili zimsko sobo z ležišči. Koča ima elektriko. V zadnjih letih je bila koča temeljito obnovljena in posodobljena. Koča je stalno odprta od prvega vikenda v juniju do , zadnjega vikenda v septembru, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih .V štirih gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; v 3 sobah je 12 postelj, na skupnem ležišču pa 12 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; prvi gostinski prostor ogrevajo s kmečko pečjo; voda kapnica, elektrika, mobitel. Razgled: Izpred koče, še bolj z Gladkega vrha, je obširen razgled. Na vzhodni strani vidimo v bližini Križnogorsko sleme in spodnji del Selške doline; proti jugovzhodu so vrhovi Lubnik, Stari in Mladi vrh ter Koprivnik, zadaj pa vidimo Sorško polje in Ljubljansko kotlino, za njo pa Posavsko hribovje; za Koprivnikom vidimo v daljavi Snežnik; na jugu je Blegoš, za njim pa Javornik; na jugozahodni strani vidimo na ratitovškem pobočju vasi Torka in Ravne, na drugi strani Selške doline razpotegnjeno Davčo, nad njo Porezen, zadaj pa Trnovski gozd; na zahodni strani je venec Spodnjih Bohinjskih gora s Črno prstjo, Rodico in Voglom in v daljavi Matajur; na severozahodu seže pogled prek Jelovice in Pokljuke na Julijce s Triglavom; na severu vidimo Karavanke in Kamniške Alpe. Krekova koča na Ratitovcu je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Izven delovnega časa koče najdete zatočišče v bližnji zimski sobi, v kateri sta dve postelji in nekaj dek.
Foto: Matej Ogorevc Zanimivejše ture: Altemaver (1678 m), najvišji vrh Ratitovca 20 minut; Kremant (1658 m) 45 minut; Kosmati vrh (1643 m) 1h, Dražgoše (853 m) 3h; Planina Pečana 30 minut; Planina Klom 1h. Z avtomobilom:
Naslovna foto: Aleš Glavnik