processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Pekel pri Borovnici
Naslov Slovenija, Osrednje slovenska, Pekel pri Borovnici, pri Vrhniki
GPS 45.8863691
14.3676751
Telefon TD Borovnica: 031 202 350
Spletna stran/vir www.vborovnici.si/index.p...
E-mail [email protected]

Pekel pri Borovnici

Glavna Slapovi Pekel pri Borovnici

Opis

Pekel je soteska pri kraju Borovnica na obrobju Ljubljanskega barja. Skoznjo teče potok Borovniščica, ki izvira na bloško-rakitniški planoti, ob njej pa je speljana zavarovana pot. Izhodišče poti je na nadmorski višini 335 m, poleg gostišča, vrh soteske pa je na nadmorski višini 650 m, od tam lahko nadaljujemo pot v vas Pokojišče (732 m).

Dostop do Pekla je možen z avtomobilom ali peš, po lokalni cesti iz Borovnice. S parkirišča pri Gostišču Pekel (335 m) nas pot vodi čez travnik mimo obnovljenega Brancelj-Koširjevega mlina čez prvo brv na naš levi breg (t. j. orografsko desni breg; v nadaljevanju je uporabljana stran brega glede na smer vzpona), kjer ob vstopu v sotesko stoji lesena skulptura »peklenščka«.

Ponazarja pot skozi Pekel, nad katero kraljuje sam Hudič. Čez 400 metrov ponovno prečkamo strugo Borovniščice. Tu lahko desno nad stezo (Galerija) vidimo lomljenje dolomita po ravnih ploskvah. Kmalu se vzpnemo do prvega slapa, ki je med vsemi najmanjši. Pretaka se preko balvanov in je visok 5 metrov. Steza se povzpne do strme stene, čez katero peljejo stopnice. Pod njimi se pot odcepi na levi breg struge, kjer za mogočno skalno steno pada drugi slap, visok 16 metrov. Nastal je v strmo stoječi prelomni coni, v katero Otavščica še danes poglablja žleb. Voda pada iz tolmuna pod tretjim slapom po dveh vzporednih skalnih žlebovih, nato preko precej razjedenega strmega skalovja, se proti dnu pahljačasto razširi in pada v globok tolmun. Od tu je možno pot nadaljevati levo po stari, strmi »mulatjeri« nad tretji slap, kjer se združi s prvo stezo. Sicer pa se po stopnicah, oz. t.i. »dr. Oblakovi poti« vzpnemo do razgledne ploščadi z mizo in klopjo ob vznožju tretjega slapa,imenovanega tudi Kozjak (zaradi gamsove silhuete na skali poleg slapa), visokega 18 metrov. Slap najprej drsi po žlebu, ki se nato prevesi tako, da voda pada 14 metrov do prečne razpoke in nato še 4 metre do tolmuna. Od tu je lepo vidna železna silhueta gamsa na skalnem pomolu na drugi strani soteske. Steza se nadaljuje po naslednjih stopnicah, ki so postavljene v ozek in strm kamin. Nekaj deset metrov višje se steza razcepi na dvoje: prva gre čez Hudičev zob, druga (zanimivejša, a na nekaterih delih bolj zahtevna) pa se nadaljuje ob strugi. Na vrhu soteske se stezi spet združita.

Čez Hudičev zob Od razpotja do skalnega osamelca imenovanega »Hudičev zob« je pot zahtevna, vendar zavarovana z jeklenicami. Poimenoval ga je Frole Strmiški, ki je ob otvoritvi Pekla l. 1904 na njem izobesil slovensko narodno zastavo. Tedanji klerikalni poslanec Anton Kobi mu je »pohujšljivo poimenovanje« sicer oponašal, a se je Frole izvil z opravičilom: »Saj leži vendar v Peklu. Za pekel peklenska, za nebesa nebeška imena!« Malo pod vrhom lahko pogledamo skozi skalno okno v globoko zajedo, ki je nastala s prelomom. Z vrha je lepa razgledna točka, s katere vidimo zaselka Pristava in Lašče ter vasi v zatrepu borovniške kotline: Niževec, Zabočevo in Brezovica. Nadaljujemo po sprva strmi, in za zdrs nevarni, nato pa po položnejši markirani stezi do petega slapu in do ceste nad njim. Nekaj sto metrov naprej od »Hudičevega zoba« se odcepi tudi stezica proti bruhalniku – izvirni jami, dolžine 60 metrov in globine 25 metrov, ki se poševno spušča v notranjost hriba.

Ob strugi Od razcepa se spustimo do struge, jo prečkamo na levi breg in se vzpnemo po stezi nad vodo do naslednjega mostu. Za njim nas čaka še vzpon po krajši lestvi in že stojimo pred čudovitim četrtim slapom, visokim 17 metrov. Gre za najlepšega med slapovi, saj voda prosto pada v enem pramenu in se v široki pahljači razbije na štirimetrski dolomitni kopici sredi tolmuna. Steza mimo četrtega slapa poteka po desnem bregu in se vzpne nadenj, kjer preko mostu prečkamo ozek, 15 metrov globok kanjon, ki ga je urezala voda, poln kotličev in manjših slapov.

Po levem bregu nas steza vodi do zadnjega, petega slapa, ki je najvišji med vsemi, kar 20 metrov. Voda drsi najprej 15 metrov po poševno nagnjenem boku v koti pod steno, ki se dviga zahodno od slapu in pada v zgornji tolmun. Večina vode teče iz tolmuna naprej po kamnitem žlebu in nato pada strmo čez tri debele dolomitne sklade v spodnji tolmun. Nekaj vode pa že pred zgornjim tolmunom uide pod debelim dolomitnim skladom na levo, se pahljačasto razširi, in se na vmesni grbini loči v dva curka, ki sprva drsita po plasti, nato pa prosto padata čez rob treh odlomljenih skladov na dolomitno plast pod njim. Nad slapom (610 m) lahko opazimo ostanke samodelujoče hidravlične črpalke (t. i. oven), s katero so poskušali črpati vodo za oskrbo višje ležečih vasi (Pokojišče, Padež, Zavrh), kamnit jez in za njim ostanke nekdanjih mlinov (Pokojiško-Padeški, Zavrhovski) in žag (Colnarjeva). Nad slapom še zadnjič prečkamo strugo na desni breg in se mimo ruševin povzpnemo do makadamske ceste proti Pokojišču (tu se priključi tudi steza čez Hudičev zob). Po 0,5 km zavijemo desno na kolovoz (označeno s tablo in markacijami) ter po njem do razcepa (približno 1 km), kjer se lahko desno mimo skalne škrbine »Kozlovega gradu«, s čudovitim razgledom, in čez zaselek Pristava spet spustimo v pekelsko sotesko (steza se steče v dolino pri gostišču) (45 min) ali pa nadaljujemo levo proti Padežu in Pokojišču in se od tam spustimo v Borovnico (1 h 15 min). Od Pokojišča do Logatca je 3 ure, do Cerknice 2,5 ure in tu se deloma pešači tudi po Evropski peš poti E-7.

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment