processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Kobariški muzej
Naslov Slovenija, Severna Primorska, Kobariški muzej, Gregorčičeva ulica 10, 5222 Kobarid
GPS 46.2462842
13.5809282
Telefon 05 389 00 00 / 041 714 072
Spletna stran/vir www.kobariski-muzej.si/ra...
E-mail [email protected]

Kobariški muzej

Glavna Muzeji Kobariški muzej

Opis

Vhodna veža s simbolno postavitvijo obiskovalca uvede v tematiko stalne postavitve z zemljevidi, ki prikazujejo evropska bojišča v prvi svetovni vojni in preoblikovanje političnih meja po koncu vojne, z zastavami, s portreti vojakov mnogih narodnosti in nagrobnimi kamni iz vojaških pokopališč v Zgornjem Posočju. vhodna avlaVhodna – portreti Podobno nalogo imajo tudi Kobariške sobe v prvem nadstropju muzeja (št. 1, 2, 3), ki predstavljajo tisočletja burne zgodovine Kobarida. Kraj na stičišču Soške in Nadiške doline, ki povezujeta Furlanijo in Koroško, je bil prav zaradi svoje lege prizorišče številnih spopadov in vojn. V preteklem stoletju je bila zastava na kobariškem trgu zamenjana kar desetkrat. Obiskovalci najdejo v teh sobah obilo informacij, ki so dobrodošle pred obiskom Kobariške zgodovinske poti in arheološkega najdišča poznoantične naselbine Tonocov grad. Zbirka, posvečena soški fronti, vključuje Krnsko sobo, Belo sobo, Sobo zaledja, Črno sobo in 2. nadstropje s kaverno. KRNSKA SOBA Predstavitvi začetka spopadov ob Soči po vstopu Italije v vojno 24. maja 1915 je namenjena Krnska soba. Italijanski alpini so dosegli prvi velik uspeh na soški fronti prav z zavzetjem Krna, ko so že 16. junija iztrgali vrh te 2244 metrov visoke gore iz rok madžarskih branilcev. Osrednji eksponat v tem prostoru je maketa Krna, Batognice in sosednjih vrhov v merilu 1:1000. Mnogi obiskovalci si jo podrobno ogledajo pred izbiro pristopa na ta najvišje ležeči del nekdanjega bojišča ali pa po vrnitvi iz tega nepozabnega “muzeja na prostem”. BELA SOBA Bela soba govori o trpljenju vojakov v gorah v devetindvajsetih mesecih bojevanja. Nihče med njimi si pred odhodom na bojišče ni predstavljal, kaj jih tam čaka. Avstro-ogrski vojaki so pred tem doživeli deset mesecev bojev na ravnicah ruske fronte in na Balkanu, večina Italijanov pa sploh še nikoli ni bila na bojišču. Krutemu okolju gorskega krasa so se pridružile vse težave in žrtve, ki so jih terjale zime s pet, šest in več metri snega, transporti čez Julijske Alpe … Vojna nikakor ni bila končana še pred prvo zimo, kot so na začetku zagotavljali politiki in generali. bela-soba-2 SOBA ZALEDJA Soba zaledja pripoveduje tudi o tem, da je zaledje soške fronte postalo pravo “mravljišče” stotisočev vojakov in delavcev, posejano od Rombona do obale Tržaškega zaliva. Vojaški stroj obeh armad je zahteval vse več utrjenih položajev, cest, vodovodov, žičnic, bolnišnic, pokopališč, delavnic, javnih hiš … ČRNA SOBA Pripoved o 29 mesecih pozicijskega bojevanja ob Soči zaključuje soba opozorila – Črna soba. Portreti alpinov med molitvijo preden so bili poslani v boj, vrata italijanskega vojaškega zapora, razpelo in skulptura alpina, ki žaluje na grobu svojega padlega tovariša, topovska lafeta sredi razbitega kamenja in železja, nad njo pa fotografije strahot vojne govorijo o nesmislu, ki se je v gorah po zavzetju Krna dogajal celih 28 mesecev. Vsi nadaljnji napadi italijanskih vojakov proti dobro utrjenim avstro-ogrskim položajem so bili neuspešni. Umik na izhodiščne položaje je dovoljevalo šele poročilo o hudih izgubah na bojišču. V stavbi, ki je danes muzej, je delovalo italijansko vojaško sodišče. crna-1   2. NADSTROPJE V drugem nadstropju je predstavljeno gradivo o sklepnem dejanju soške fronte, o 12. soški bitki, protiofenzivi elitnih nemških in avstro-ogrskih enot, poimenovani Kobariška bitka. Italijansko poveljstvo so 24. oktobra 1917 presenetile prav na goratem območju Zgornjega Posočja in z novo taktiko vojskovanja dosegle zmago, ki je zadnje leto vojno preselila globoko na italijansko ozemlje. Napadalci so morali v pripravo ofenzive vložiti izreden napor in v dobrem mesecu do vznožja gora prepeljati kar za 2400 vlakov potrebnega materiala in mož, nato pa ga prenesti in prepeljati preko gora v Soško dolino. Obiskovalcem muzeja obsežnost te naloge ponazarja 27 m2 velik relief Zgornjega Posočja v merilu 1:5000 in veliki zemljevidi premikov in razporeditve enot. “Kobariški muzej ni muzej vojne, pač pa človeka in njegove stiske. Ni muzej zmage in slave, osvojenih in poteptanih zastav, zavojevanja in maščevalnosti, revanšizma in nacionalnega ponosa. V ospredju je človek, tisti, ki glasno ali pri sebi, zase ali pa za sotrpine, v različnih jezikih sveta nenehno govori: “Prekleta vojna!” V kratki kletvi je zajeta temeljna izpoved Kobariškega muzeja, njegova uspešnost ter pravica in potreba, da živi in se razvija.” (Dr. Branko Marušič, Kobariški muzej – Vodnik po muzeju)

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment