Huda luknja je soteska reke Pake, dolga 1 km, med hriboma Tisnik (786 mnm), ki sodi še h Karavankam, in Pečovnik (794 mnm) ter tudi ime jame, v katero ponikne kratek potok imenovan Ponikva. Jame je odkrite 2,3 km: 20 dostopnih kraških votlin, med njimi Huda luknja, Vodni rov, Medvedji rov. Na pobočju Tisnika so še druge jame: Špehovka, Pilenica, Školjka. Hrib Tisnik je iz kamnin dolomiti in apnenci srednjega in zgodnjega triasa, okoli pa je lapor in peščenjak. Zato so tukaj alpske rastline: kortuzovka (raste le tukaj in na Uršlji gori), dvocvetna vijolica, skorjasti kamnokreč, lepi jeglič, planinski srobot, valdštajnija. Na vrhu Tisnika pa so kraške rastline: črni gaber, mali jesen, lovoristni volčin, mrtva kopriva – submediteranska flora. V jami so tri vrste hroščev, prvič najdene v tej jami: hrošček, dolg dva milimetra, ima ime po hribu: aphaobiella tisnicensis. Sicer pa v jamah živijo: pajki, drobne kačice, polžki jamničarji, rakci, netopirji, lesna sova. Na pobočjih ob Hudi luknji lahko s ceste občasno opazujemo gamse, ko je višje še sneg.
Že leta 1935 je Srečko Brodar v jami Špehovka odkril sledove paleolitskih poselitev, v kasnejših letih pa je nadaljeval njegov sin Mitja. Med najpomembnejšimi odkritji (Zbornik, str. 65–66) so:
| Turizem se je tukaj razvil zelo zgodaj. Turistični ogled je omogočil domačin Ivan Vivod že l. 1894 (ena prvih slovenskih turističnih jam). Dokaz razvitega turizma je razglednica iz leta 1898. Sedaj je jama dostopna turistom z vodenjem jamskih vodnikov jamarskega kluba (Zbornik, str. 389–396). Šaleška planinska pot pelje iz soteske strmo v breg mimo Špehovke in Pilenice na Završe. |