Soteska Huda luknja

Huda luknja je soteska reke Pake, dolga 1 km, med hriboma Tisnik (786 mnm), ki sodi še h Karavankam, in Pečovnik (794 mnm) ter tudi ime  jame, v katero ponikne kratek potok imenovan Ponikva. Jame je odkrite 2,3 km: 20 dostopnih kraških votlin, med njimi Huda luknja, Vodni rov, Medvedji rov. Na pobočju Tisnika so še druge jame: Špehovka, Pilenica, Školjka. Hrib Tisnik je iz kamnin dolomiti in apnenci srednjega in zgodnjega triasa, okoli pa je lapor in peščenjak. Zato so tukaj alpske rastline: kortuzovka (raste le tukaj in na Uršlji gori), dvocvetna vijolica, skorjasti kamnokreč, lepi jeglič, planinski srobot, valdštajnija. Na vrhu Tisnika pa so kraške rastline: črni gaber, mali jesen, lovoristni volčin, mrtva kopriva – submediteranska flora. V jami so tri vrste hroščev, prvič najdene v tej jami: hrošček, dolg dva milimetra, ima ime po hribu: aphaobiella tisnicensis. Sicer pa v jamah živijo: pajki, drobne kačice, polžki jamničarji, rakci, netopirji, lesna sova. Na pobočjih ob Hudi luknji lahko s ceste občasno opazujemo gamse, ko je višje še sneg. Že leta 1935 je Srečko Brodar v jami Špehovka odkril sledove paleolitskih poselitev, v kasnejših letih pa je nadaljeval njegov sin Mitja. Med najpomembnejšimi odkritji (Zbornik, str. 65–66) so:

• koščena in kamnita orodja starosti 35.000 do 20.000 let pr. n. št.  (starokamena doba) v Špehovki, obrusi medveda, kosti medvedov; znamenita je kost jamskega medveda obdelana v instrument drgalo,
• kamniti nožički ter edinstvena koščena konica z lečastim presekom,
• dve koščeni enoredni harpuni iz srednje kamene dobe (10.000 do 7.000 let pr. n. št.)
• sponka v Pilenici iz bronaste dobe,
• iz časov Rimljanov keramika terra sigillata.