processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Bornov tunel pri Begunjščici
Naslov Slovenija, Gorenjska, Bornov tunel pri Begunjščici, cerkev sv. Ane
GPS 46.43248697
14.26259279
Spletna stran/vir https://www.iskreni.net/p...

Bornov tunel pri Begunjščici

Glavna Pohodniške točke Bornov tunel pri Begunjščici

Opis

Tehnična mojstrovina preteklih časov stoji sredi neokrnjene narave in je omogočila gozdarjenje na težko dostopnem območju. Lahko je dostopna in gotovo vredna družinskega izleta. Begunjščica je nekoliko nenavadna gora. Gre za skoraj deset kilometrov dolg greben, ki se vleče v smeri od zahoda proti vzhodu. Od daleč izgleda kot stena, ki zapira prehod proti severu. Na njeni južni strani se razprostirajo obsežni gozdovi, ki pa so bili do pojava mehanizacije sredi 20. stoletja zelo težko dosegljivi. S pojavom le-te pa se je tudi v te kraje razširilo industrijsko gozdarstvo. Judovska družina baronov Born je na področju Tržiča in njegove širše okolice razpolagala z obširnimi gozdovi. Graščina z njihovim grbom stoji v Jelendolu. Še danes si lahko ogledamo sledove njihove podjetnosti. Kljub težkemu terenu so uspeli izkoristiti svoje gozdove in se posledično dokopati do obsežnega premoženja. Skozi Dolžanovo sotesko so speljali vratolomno pot nad Tržiško Bistrico. V času med obema vojnama so bili ena najbogatejših rodbin na področju današnje Slovenije. A kot Judom jim ni bila prihranjena nacistična represija, po vojni pa jim je gozdove kot kapitalistom zaplenila komunistična oblast. V 90. letih so gozdove dobili vrnjene in danes so na tem področju spet aktivni. Morda najbolj zanimiva tehnična mojstrovina, ki so jo ustvarili, so Bornovi tuneli na Ljubelju. Za razliko od preostalih tehničnih pripomočkov, ki so služili gospodarski dejavnosti, so Bornovi tuneli namenjeni izključno dostopu do obsežnih gorskih lovišč na južnih pobočjih Begunjščice z Ljubelja. OLYMPUS DIGITAL CAMERA Foto: Janez Mihovec Na Ljubelj in naprej na Koroško že stoletja vodi stara tovorniška pot. V sami vasici, tik nad cerkvijo svete Ane, s tovorniške poti ostro na levo zavije markirana stezica. Sledimo ji skozi gozdove in po petnajstih minutah zložne hoje po severnem pobočju Begunjščice pridemo do vstopa v tunel. Pravzaprav smo preprosto presenečeni. Na prvi pogled ni prav nobenega pametnega razloga ni, da bi se na tem mestu zgradila takšna tehnična mojstrovina. Vzhodno pobočje Begunjščice je ena sama velika prepadna stena. Ta zapira pot do položnih južnih pobočij in planine Prevala. Edina pot je torej skozi predor. Ta je dolg 250 metrov, ovalne oblike in visok približno dva metra in pol. O kakršnem koli betonskem oboku seveda ni nobenega sledu. Gre preprosto za odprtino, ki sledi naravnim razpokam v kamenini in se vije sem in tja skozi goro. Približno na polovici se tako zelo približa zunanji steni gore, da je nastalo precej veliko kamnito okno, s katerega se nam odpre pogled na Košuto. Še po stoletju je predor v brezhibnem stanju in tako primeren tudi za majhne otroke. Vse, kar potrebujemo, je le električna lučka, da si razsvetimo pot. V času tik pred drugo svetovno vojno so v predoru zaslutili vojaški pomen in pot opremili z več bunkerji, ki so zapirali pot naprej proti jugu. Danes seveda ni več tako. Na drugi strani nas obsije sonce. Do planine Prevala, kjer se lahko okrepčamo s kislim mlekom, je še dvajset minut. S planine pa nas vodi naprej še markirana pot na razgledno Begunjščico. Do tam je še dve uri in zahteva kar nekaj telesne pripravljenosti.    

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment