processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Cistercijanski samostan Stična
Naslov Slovenija, Dolenjska, Cistercijanski samostan, Stična
GPS 45.956880
14.805969
Spletna stran/vir https://sl.wikipedia.org/...

Cistercijanski samostan Stična

Glavna Cerkve Cistercijanski samostan Stična

Opis

Cistercijanski samostan Stična je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju. Zgodovina Leta 1136 je samostan na ozemlju gospodov Višnjegorskih ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. (1131-1161). Z ustanovno listino je samostan prejel mnogo posesti. Prvim menihom, ki so na Dolenjsko prišli verjetno iz Francije, so po legendi na pomoč priskočile višje sile. Ob iskanju primernega kraja za samostan, je zelen ptič vztrajno prepeval: “Sit hic! Sit hic!” (lat. Tu naj bo). Burgundskim menihom ni ostalo drugega, kot da mu prisluhnejo. Na označeni kraj so pod vodstvom stavbnega mojstra Mihaela postavili samostan, kraj je dobil svoje sedanje ime Stična, vztrajni ptič pa mesto v stiškem grbu. Menihi cistercijani pa so se poleg molitve posvečali tudi delu, dobrodelnosti in gospodarskim dejavnostim. Od 13. stoletja dalje so se posvečali tudi dušnem pastirstvu. V drugi polovici 15. stoletja je samostan doživel vrsto turških napadov in tudi v 16. stoletju doživljal krizo, ponoven razcvet je doživel v 17. stoletju, ki je trajal vse do njegovega razpusta leta 1784. Ponovno je bil naseljen leta 1898 in pridobil status pomembnega verskega, kulturnega in gospodarskega središča Dolenjske. Skriptorij V okviru samostana je med letoma 1175 in 1181 delovala rokopisna delavnica. Do Gutenbergovega izuma tiska (okoli 1450) je bilo še daleč, ročno prepisovanje zapisov (rokopisov in pergamentov) pa je dolgo potekalo skoraj izključno v samostanih. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v tem času v Stični nastalo okoli 70 rokopisov. Večina od 32 danes ohranjenih del je v hrambi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Preostanek je bil leta 1784, ob razpustu samostana, v glavnem prenesen v Dunajsko dvorno knjižnico. Stiški rokopisi Poseben pomen v stiškem samostanu nastalih prepisov je v njihovi odličnosti. V samostanu so nastajali kodeksi, ki so se lahko merili s sočasnimi rokopisi velikih redovnih postojank po tedanji Evropi. Poleg prepisovalcev so namreč pomembno delo opravili tudi mojstri iluminatorji. Ti so izrisali včasih izjemne umetelne inicijalke na začetkih posameznih delov besedila, pa tudi domišljene miniature in razkošne risbe, ki so se ponavadi nanašale na vsebino knjige. Ali je po letu 1181, ko je prenehal delovati samostanski skriptorij, delo prepisovanja še vedno potekalo, danes ni mogoče zanesljivo trditi, saj se pričevanja iz tega obdobja niso ohranila. Vendar pa je kasneje prepisovanje spet zaživelo. V prvi polovici 15. stoletja je tu nastal tudi t.i. Stiški rokopis v slovenskem jeziku. Gre za krajša verska besedila, ki sta jih v latinsko rokopisno knjigo dopisala neznana meniha. V njej je tudi krajši slovensko-latinski slovarček. Stiški rokopis, ki ga danes prav tako hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, sodi med najpomembnejša srednjeveška besedila v slovenščini. Stiška gimnazija V samostanu sta živela in se izobraževala tudi Anton Tomaž Linhart in Jakob Petelin Gallus. Srednja šola Josipa Jurčiča je bila ustanovljena leta 1945 kot “Mešana nižja nepopolna gimnazija”. Pouk se je pričel na različnih lokacijah, leta 1946 pa je gimnazija začela s poukom v stiškem samostanu. 19.06.1950 se je šola preobrazila v višjo gimnazijo. Po šolski reformi 1958 je Gimnazija Stična obdržala le 4 višje razrede, nižji razredi pa so postali del osnovne šole. Leta 1960 je Izvršni svet LRS sprejel sklep o postopnem ukinjanju Gimnazije Stična, zato v šolskem letu 1960/61 ni bilo vpisa v prvi letnik, ustanovljena je bila Srednja kmetijska šola z 29 dijaki. S 01.06.1961 je ustanoviteljske pravice in dolžnosti do gimnazije prevzela Občina Grosuplje. Septembra 1963 je bila gimnazija pogojno verificirana, 23. 11. 1966 pa v celoti. Istega leta je Republiški sekretariat za kulturo SRS ponovno izdal odločbo, da mora gimnazija ukiniti paralelke. Leta 1970 je gimnazija dobila ime po pisatelju Josipu Jurčiču. Ob občinskem prazniku leta 1979 je Gimnazija Josipa Jurčiča dobila najvišje občinsko priznanje – Adamičevo nagrado. Šolski prostori v stavbi samostana so postajali pretesni in neprimerni za sodoben pouk, zato se je občina Grosuplje leta 1980 odločila za gradnjo sodobnega šolskega centra med Ivančno Gorico in Stično. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82 se je pouk začel v novem šolskem centru Josipa Jurčiča. Šola je namesto gimnazije pridobila družboslovni program, poleg tega pa najprej še program strojništvo in nato program ekonomski tehnik. Junija 1984 je šolanje zaključila zadnja generacija gimnazijskih maturantov. Gimnazijo Stična je obiskoval slovenski politik Janez Janša. sticna_abbey Festival Stična mladih Festival Stična mladih je dobil ime po kraju, kjer se odvija. Na njem se zbere več kot 7.000 mladih udeležencev. Festival v Stični ni festival mladih samo v smislu, da je program namenjen mladim in so zato med udeleženci predvsem mladi. Stična mladih je festival mladih tudi zato, ker ga mladi sami pripravljajo in vodijo; sami sestavijo program, pripravijo prostor, likovno in glasbeno opremo, vodijo delavnice… Oni namreč najbolje vedo kaj jih nagovarja, kaj jih privlači in kaj odbija. Stična mladih je vsako leto tesno povezana tudi s svetovnim dnevom mladih. Geslo Festivala Stična mladih je enako geslu Svetovnega dneva mladih, pripravljalna ekipa pa črpa tudi iz poslanice, ki jo mladim za to praznovanje napiše papež. Eden od glavnih namenov Stične je povezovanje mladosti in vere. Festival želi mladim predstaviti pozitivne vrednote, pokazati da se je možno zabavati tudi brez alkohola in drog ter da je krščanska vera nekaj zelo aktualnega. Čeprav ga oblikujejo mladi, ki so kristjani, pa je namenjen vsem mladim Slovenkam in Slovencem, ne glede na versko prepričanje. Muzej krščanstva na Slovenskem V samostanu se nahaja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem, ki je državni muzej in osrednja slovenska muzejska ustanova na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične sakralne kulturne dediščine. Muzej deluje v prostorih stare prelature v Cistercijanskem samostanu v Stični in sledi prek 1700 let staremu verskemu izročilu na območju Slovenije.    

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment