processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Grad Fridrihštajn
Naslov Slovenija, Dolenjska, Grad Fridrihštajn, Kočevje
GPS 45.6118312
14.8603972
Spletna stran/vir https://sl.wikipedia.org/...

Grad Fridrihštajn

Glavna Gradovi Grad Fridrihštajn

Opis

Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) sin Celjskega grofa Hermana II. Friderik II. za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil. Prvo rušenje gradu Herman II. je dal Veroniko Deseniško utopiti, potem ko jo celjsko sodišče ni hotelo obsoditi kot čarovnico, svojega sina pa je dal zapreti in grad porušiti. Po smrti svojega drugega sina, Hermana III. je Friderika izpustil, ta pa je dal obnoviti porušeni grad. Izumrtje celjskih grofov Po izumrtju dinastije je grad leta 1456 pripadel habsburškemu cesarju Frideriku III. ki ga je dal v upravljanje nekdanjemu oskrbniku Celjskega gradu. Prvi slovenski kmečki punt Kasneje je grad zakupil baron Jurij Thurn. Ta je leta 1515 močno dvignil davke in s tem sprožil prvi slovenski kmečki punt. Kmetje so v februarju istega leta ubili barona Thurna. Združene fevdalne sile pa so upor v jeseni istega leta zadušile in pobile vodje punta. Propad gradu Grad je potem skoraj nedotaknjen vztrajal v zavetju kočevskih gozdov kot sedež kočevskega gospostva še stoletje. Grad je skupaj z ozemljem na katerem je stal, leta 1641 kupil grof Auersperg, ki je za gradnjo svojega novega gradu v Kočevju uporabil tudi material s Fridrihštajna. Slovita nemška pravljičarja brata Grimm sta še leta 1795 poročala, da v ohranjenem delu gradu živi lovec s svojimi služabniki, tako da je bil grad verjetno dokončno opuščen šele nekje ob začetku 19. stoletja. Fridrihštajn danes Danes so od gradu ostali le porušeni zidovi in ostanki temeljev. Kraj so v letu 1993 sicer začeli čistiti in strokovno restavrirati. Trenutno je obzidje obnovljeno in tako zavarovano pred nadaljnjim propadanjem. Obnovljen je del obzidja, ruševine gradu pa so poznana izletniška točka. Zanimivost, ki je še ostala iz takratnih časov, je živa skala, na kateri je ostala sled Veronike Deseniške. Legenda pravi, ko je Friderik II. na poročni dan poljubil svojo Veroniko, se je skala, na kateri je tisti trenutek sedela, pod vplivom njuno vroče ljubezni stopila.  

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment