processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Podzemne dvorane Vilenice
Naslov Slovenija, Notranjska, Jama Vilenica, blizu Lipice
GPS 45.6744
13.9132
Telefon 051 648 711
Spletna stran/vir www.vilenica.com
E-mail [email protected]

Podzemne dvorane Vilenice

Glavna Jame Podzemne dvorane Vilenice

Opis

V belih meglicah, ki se dvigujejo iz vhoda v Vilenico so nekdaj domačini videvali ples belih žena. Živele so osamljene v svoji jami, a so vendarle spremljale življenje vasi v okolici svoje jame in si kdaj pa kdaj zaželele bližine človeka. Vilenica je zaslovela že v 17. stoletju kot prva turistična jama v Evropi. Raznovrstnost kapniških oblik in njihova barvitost sta vzpodbudili Benečana Giuseppeja Campagnionija, da je o Vilenici napisal epsko pesnitev in jo posvetil svoji izvoljenki Aspaziji. Do sredine 19. stoletja je slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Turistični obiski jame so zavedeni v listinah že leta 1633, ko je grof Petač dal jamo v upravo lokavski župniji. Župnija je lahko razpolagala z zaslužkom od vstopnin nabranih z vodenimi obiski jame. Za svoj sloves se poleg lepoti jama lahko zahvali tudi bližini kobilarne Lipica in bližini trgovske poti Dunaj – Trst. 336 Jama Vilenica je nastala v krednih apnencih Lipiške formacije in poteka v smeri proti jugovzhodu. Jama je razvita v enotnem, poševnem rovu, polnem sigovih oblik in podorov. Ti nas spremljajo že v prvi dvorani, z globino pa se njihova količina in pisanost le še stopnjujeta. Številni podori in kapniki kažejo na izjemno starost jame, ki je do danes še nerazvozlana. Prav tako je težko ugotoviti, katera podzemna reka je izdolbla jamo, saj je zaradi denudacije površja lega jame danes precej bližje površju, kot je bila v času nastajanja, ko je bila Vilenica v celoti zalita. Vhod v Vilenico je nastal z udorom stropa. Na to opozarja velik podorni stožec, po katerem se spustimo v prvo – Plesno dvorano. V njej vsako leto poteka zaključna prireditev Mednarodne literarne nagrade Vilenica. Veliko dvorano krasi mogočen temnosiv kapniški steber, ki so ga stari obiskovalci imenovali Maver. Rov, ki se iz Plesne dvorane spusti globlje, je enoten, vendar razgiban. Ponekod se spušča, drugje dviguje ter doseže višino do 30m. Na poti se rov večkrat razširi v nekakšne dvorane, ki si sledijo v naslednjem zaporedju: Drevored kapnikov, Temperaturna meja in Vilinska dvorana. Iz Vilinske dvorane, ki je zadnja dvorana, ki si jo lahko obiskovalec ogleda, se jama strmo spusti v Fabrisov rov. Zanj so značilni manjši prostori in številne ožine. Dno jame doseže globino 180m, celotna jama pa ima več kot kilometer dolžine. 351   Urnik ogledov Za organizirane skupine je ogled možen kadarkoli ob predhodni najavi.

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment