processing
Skrij zemljevid

Podrobnosti

Ime Velenjski grad
Naslov Slovenija, Štajerska, Grad Velenje, Ljubljanska cesta 54, 3320 Velenje
GPS 46.3568022
15.1100289
Telefon (03) 898 26 30 / 041 398 156
Spletna stran/vir www.muzej-velenje.si/grad...

Velenjski grad

Glavna Gradovi Velenjski grad

Opis

Velenjski grad je eden najlepše ohranjenih gradov v Sloveniji. V zgodovinskih virih se prvič omenja leta 1270. Njegovi prvi lastniki in graditelji so bili gospodje Kunšperški, sledili so jim njihovi sorodniki gospodje Ptujski, nato je postal last družine Liechtensteinskih. Potem je pogosto menjaval lastnike. Družina Wagen von Wagensberg je v 16. stoletju stavbo popolnoma prenovila: napol trdnjavsko zasnovani grad je spremenila v renesančno rezidenco. Med pomembnejše lastnike sodita konec 19. stoletja še Karl in Bianca Adamovich. Zadnji lastnik gradu, grof Coronnini-Kromberg, ga je uporabljal le kot poletno rezidenco do leta 1943, ko so ga po kapitulaciji Italije Nemci kot italijanskega državljana izgnali iz Velenja. Po 2. svetovni vojni je grad prešel v last splošnega družbenega premoženja. V njem so uredili stanovanja, veliko notranje opreme je bilo uničene in stavbi je grozil propad. Leta 1957 je velenjski premogovnik na gradu ustanovil Muzej slovenskih premogovnikov. Postopoma so v njem začeli urejati prve zbirke, hkrati se je začela intenzivna sanacija stavbe. 320px-Velenje_Castle_-_05 Opis gradu iz leta 1885 pravi takole: “Grad leži na 210 čevljev (66,4 m) visokem, pogozdenem griču, s katerega je čudovit razgled … Grad, ki ga obdaja močno, z bršljanom poraslo obzidje, oblikuje nepravilen pravokotnik. Je masivna, starodavna, na skalo postavljena stavba s klaftro debelimi zidovi, dve nadstropji visoka. Čeprav je že hudo star, je e dobro ohranjen. V obzidju so trije, okroglo stavljeni stražni ali obrambni stolpi, opremljeni z majhnimi, komaj 1-2 kvadratna čevlja velikimi okenci, ki so rabila za obrambo. Zahodno od gradu ob obzidju je grajska kapela s (prazno) grobnico in letnico 1660. To kapelo so pa pozidali dosti pozneje od gradu. Zahodno od gradu naj bi v prejnjih časih baje držal podzemni hodnik proti gradu. Grad ima 24 sob, viteško dvorano (na zunanji strani balkon), sprejemno dvorano, malo in veliko jedilnico ter knjižnico. V spodnjih prostorih gradu so samo kleti z železnimi vrati. V kletnih prostorih pod viteško dvorano je najti tudi gladovalni jašek, ki je precej globok in v katerem je svoj čas pač tičal prenekateri ubogi obsojenec. Dovozna vrata, stavljena v obzidje, držijo na prvo dvorišče in na prosto okoli gradu. Do vhodnih vrat v prvem nadstropju gradu držijo na zahodni strani stavbe narejene stopnice. Da bi velikih železnih vhodnih vrat ne bilo treba zmeraj odpirati, imajo na sredi 1 m visoko odprtino, skozi katero lahko ljudje vstopajo in izstopajo. Grad je znotraj imenitno opremljen. Tu je veliko umetelnega, starodavnega in dragocenega pohištva iz 14 in 15. stoletja. V dveh sobah je videti tudi starinske peči. V viteški dvorani visi na stenah vse polno starega orožja, mečev, opreme in oklepov iz omenjenega časovnega razdobja. Na južni strani, zunaj gradu, je 55 m globok vodnjak, iz katerega je mogoče s pomočjo velikega železnega vztrajnika črpati vodo. Obstaja tudi 26,5 m globoka cisterna. Že pred nekaj leti se je prišlo v grad prek vzdižnega mostu, ki so ga sedaj zamenjale stopnice. Za vrtom na južni strani gradu se razprostirajo lepi parki, vzhodno od njih pa je v gozdu skrita ledenica s stožčasto streho.” O Muzeju Ob izgradnji novega mesta so v Velenju zaradi želje po ohranjanju kulturne dediščine ustanovili muzej. Ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov je bila podpisana 3. novembra 1957 z namenom ohranjati in predstavljati zgodovino vseh naših premogovnikov. Sedež je dobil na Velenjskem gradu, ki je bil zaradi posledic vojne v precej slabem stanju. Zato se je bilo treba najprej lotiti obnove stavbe, ki je potekala do devetdesetih let 20. stoletja. foto01 Prva urejena zbirka v muzeju je bila Zbirka slovenskih premogovnikov, ki je bila javnosti predstavljena leta 1966. V okviru te zbirke je bila kasneje izdelana tudi maketa rudniške jame, v kateri so obiskovalci lahko podoživeli rudniško okolje. Premogovniško zbirko je dopolnila zbirka ostankov mastodonta, ki so jih našli leta 1964 v Škalah. Leta 1971 je muzej pridobil še izjemno pomembno zbirko afriške umetnosti Františka Foita, kasneje pa je svoje zbirke širil še na druga področja. Najnovejša nosi naslov Šaleška dolina od 10. do 17. stoletja in predstavlja kulturo bivanja vseh slojev prebivalstva v dolini. Danes je v Muzeju Velenje na ogled enajst stalnih muzejskih in galerijskih zbirk. Poleg zbirk v prostorih na Velenjskem gradu predstavlja muzej tudi Muzej usnjarstva na Slovenskem, Grilovo domačijo v Lipju pri Velenju, Kavčnikovo domačijo v Zavodnju nad Šoštanjem, ki je zaradi svoje dimnične zasnove izjemen kulturni spomenik ljudske arhitekture, ter spominski sobi v Topolšici in na Graški Gori.

Vaše Mnenje

Dostop
Urejenost

Leave a Comment